14. januar 2015

Pravi moški zate: knjiga o Leonardu Cohenu

Po nekaj več kot enem letu sem se opogumil in dal priložnost še enemu biografu, ki je poizkusil v besede ujeti življenje in delo velikana sodobnega literarnega, glasbenega in tudi popularnega sveta, Leonarda Cohena. Po tisti neprijetni izkušnji, po kateri še danes občasno čutim pekoč občutek v želodcu, je tole prišlo kot naročeno. In gre za biografinjo, Sylvie Simmons, ki je v knjigi z naslovom Pravi moški zate, življenje Leonarda Cohena, naredila vse tisto, kar mora pisec kronologije nekega ustvarjanja storiti. 


vir slike: emka.si

O Leonardu Cohenu vemo ogromno. Zato tule niti ne bom ponavljal teh podatkov. Čez čez vseenosti faktografije je vendarle nujno zapisati, da gre za živečo legendo. Gre za pesnika, pisatelja, tekstopisca, kantavtorja, izvajalca, igralca, velikega ljubitelja žensk, religioznega človeka, zenovskega meniha, (vsaj v nekaj delih njegovega življenja) strastnega odjemalca pomirjeval, ljubitelja meditacije, prefekcionista, nekoga, ki ga vodi izjemna skromnost in Avtorja. To slednje je potrebno zapisati z veliko začetnico. Malokdo v kulturni dediščini velja za nosilca tako bogate zapuščine, kot je Leonard Cohen. In, kar je še najbolj zanimivo od vsega, natanko takšen bi bil tudi, če bi svojo kariero zaključil že pred dvajsetimi leti. Ali celo tridesetimi. Leonardovo poezijo, predvsem tisto, ki jo je uglasbil in posnel, poznajo tudi tisti, ki ne vedo, da jo je napisal Leonard.

Zaradi tega se je Sylvie Simmons znašla pred izjemno težavno nalogo. Vsak biograf, ki piše kronologijo nekoga, ki je poznan v takšnih razsežnostih, se znajde pred izjemno težavno nalogo. Tu ne gre za esej o življenju, a vseeno gre za neke vrste interpetacijo, ki meji na natanko takšen esej; tudi ne gre za umetniški tekst per se, vendarle je nemogoče dihati zgolj suhoparno kroniko, ki bi se omejevala na naštevanje, ustvarjanje seznamov in se prav po ecovsko končala v enem velikem dolgočasnem seznamu tudi sama, zato je tudi takšno delo skoraj primorano v nekakšno dramsko strukturo, ki se trudi bralca očarati. Ne, pisanje biografij ni nič kaj enostavnega. Če želiš seveda narediti nekaj dobrega.

Simmonseva je v večini zgoraj povedanega uspela zelo dobro. Pravi moški zate je zelo natančno napisan roman o življenju Leonarda Cohena. Naredila je obsežno domačo nalogo in opravila ogromno število intervjujev in pogovorov, ki so, poleg Leonardovega dela, služili za izčrpen biografski popis vsake ne le večje, temveč tudi malo manj pomembne postaje Cohenovega življenja. Vsako poglavje ob koncu spremlja navedba ljudi, ki so služili kot vir za zgodbo, poleg tega je vsak navedek ustrezno citiran, kar še dodatno poskrbi za občutek, da beremo zgodbo, ki nima življenja le na papirju. In tako gladko teče ta zgodba Leonarda Cohena. V slovenskem prevodu obsega zavidljivih 600 strani. Prične s podrobnim popisom Cohenove družine v Montrealu, nadaljuje z njegovimi šolskimi dnevi, prvo selitvijo v New York, London, na otok Hidro, Los Angeles, v samostan k Roshiju, Kubo, Indijo in povsod drugam. Opiše tudi koncertne izkušnje, neuspele in uspešne. Bralec bo do vseh podrobnosti prebral, kako so nastajale njegovi albumi. Seveda je posebna pozornost namenjena vsem najbolj znanim skladbam. Veliko je tega, kar je mogoče izvedeti o Leonardovem življenju, njegovim rutinam, občutkom, hrepenenjih, muzah, ženskah, prijateljih in vsem, kar ga je naredilo takšnega, kot je in po čemer danes najbolj slovi.



In kaj se nahaja pod končno črto? Kaj se zdi, da je Sylvie želela, da prepoznamo v pojmu Leonarda Cohena? Vsekakor je o njem napisano dovolj, da se dotaknemo veličine tega, kar imenujemo Pesništvo. Spoznamo, da pesniško prebivanje na zemlji svoj izvir v nečem, kar je občasno izrekljivo, a večino časa popolnoma neoprijemljivo polzi izpred naše zmožnosti dojemanja. Cohen je človek neizrekljivega hrepenenja, ki spoznava lepoto tudi v najbolj plastičnih oblikah življenja, jo iztrga iz ruševja in v njej poveličuje enost ideje lepega. Do te se je skorajda nemogoče približati z besedami, a če je komu to uspelo, je čast pripadla Leonardu Cohenu. Ko piše o ljubezni ali bogu, o sebi ali kateri od deklet, je njegov vir v neprestani nezmožnosti, da bi v tem, kar ga obkroža, ne videl lepote. To, da je to zelo nalezljivo, bodo zlahka potrdili vsi, ki so kdaj prisostvovali njegovemu hipnotičnemu nastopu, manifestu spoštovanja in ponižnosti. Tudi takrat, ko je polno žalosti in teme. Svet Leonarda Cohena je svet Lepote, kot se ji do skrajnosti lahko približa človek z besedami in za to je temu navdihu neskončno hvaležen. Njegovi poslušalci pa hvaležni z njim.

Pravi moški zate bodo v roke vzeli predvsem tisti, ki vedo, kdo je Leonard. V nezahtevnem branju, ki se nemalokrat močno odvrne od dokumentaristike, bodo nemara našli marsikako informacijo, ki je niso poznali. Biografija Leonarda Cohena Sylvie Simmons je bilo super branje, ki ponudi premišljen uvid v silovito moč ustvarjanja, ki se z odmori razteza že preko 70 let, kajti Leonardu ni bilo še šestnajst let, ko je usodno odprl Izbrane pesmi Federica Garcie Lorce.

To je knjiga, ki opisuje odgovarjanje tem pesmim. In to počne odlično.

✭✭✭✭✭



Tudi na:

Bukla
Emka
Sensa
NY Times
The Guardian
Goodreads


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...