Danes sem imel neznansko srečo, da sem lahko po nekaj časa zopet uporabljal pestre spletne kataloge večinoma nacionalnih knjižnic v Evropskem prostoru. Če lahko tudi Rusijo štejemo sem. Šlo je za to, da se dobil relativno preprosto vprašanje, ki se je nanašalo na iskanje prevodov in izdaj nekega klasičnega ameriškega avtorja iz prejšnjega stoletja. Omejitve so bile le avtorjevo ime in da je prevod iz 2007 ali mlajši. Zelo enostavno pač. Glede na to, da smo že nekaj časa izven dobe kataložnih listkov in da se avtomatično zapise nacionalnih bibliografij ali popise zalog nacionalnih (tudi večine drugih glavnih knjižnic) izdeluje računalniško in so tako dostopni na t.i.OPACih. Že res, ampak, veselje ob tem spoznanju takoj zbledi, ko ugotoviš, da se je potrebno pri določenih državah pošteno namučiti, ker so njihovi uporabniški vmesniki jezikovno prilagojeni zgolj in samo njihovem nacionalnem jeziku. Vem, lahko bi si v marsičem pomagal z združevalnimi iskalniki, kakšen je TEL , vendarle pa...
Med policami, pred zaslonom.