24. september 2013

Fazanarji: ob bok ostalim Skandinavcem

Jussi Adler-Olsen je pisec kriminalk, ki mu geografsko okolje ponuja izjemno bogato tradicijo skandinavskega detektivskega romana. Ker se v domači knjižnici nisem uspel pravočasno dokopati do prvega prevoda njegovih del, ki nosi naslov Komora, sem se lotil drugega. Drugega hkrati tudi v njegovi seriji krimičev, ki se fokusirajo na primere Oddelka Q. A nič hudega, ta serija je napisana, očitno podobno kot Nesbojeva dela o Harryju Holeu, tako, da zlahka bereš katero koli delo, brez da bi tvoje nepoznavanje vsebine prejšnjih del storilo kaj hudega razumevanju prebranega.

(vir slike: emka.si)

Ja, nasploh pri kriminalkah sta rdeča nit in fokus, ki jo suspenz zna pričarati, bistvenega pomena za uživanje v prebranemu. Če je preveč zastranitev, je to že problem. Če je prevelik kaos ljudi, motivov in lokacij, prav tako. Sploh pa je problem, če se zgodba dosti naslanja na prejšnjo, predhodno zgodbo v seriji. In da nikjer na ovoju knjige tega ni napisanega. potem kolneš in ugibaš. Tudi takšne izkušnje imam.

Tule gre za zelo berljivo knjigo, ki ima zelo malo pomanjkljivosti, ki bi motile. Je napeta, osredotočena, brez prehudih zastranitev, mogoče nekoliko predvidljiva in z na čase motečimi razmišljanji glavnega junaka, ki se nekako ne skladajo s podobo, ki si jo sicer na podlagi zgodbe zgradiš. To slednje je sicer zelo zanimivo in če ne bi nekajkrat zavihal nos, verjetno sploh ne bi opazil, pa vendarle. No, mogoče vseeno vse skupaj zavisi od mogoče Einbildungskraft, ki pa jo tako ali tako vsak bralec uporablja po svoje. Ponavljam, Fazanarji so super čtivo za vsakega ljubitelja kriminalk.

Veliko prednost v formalnem smislu je Olsen storil že s tem, da je osrediščil (vsakokratno) zgodbo na oddelek Q, torej oddelek, ki se ukvarja s primeri, ki so že stvar preteklosti, že razrešeni in bili pospravljeni predal. Tako nima problemov s tem, da mora za pojasnjevanje kakih nujnih zadevščin, hoditi na silo nekam proč od glavne zgodbe. Vse je narejeno sproti in zato zgodba lepo teče. Nima kakih hudih eskalacij bizarnega ali nasilnega, konec zgodbe pa mogoče celo malo predvidljiv. A ne čisto. Ne toliko, da bi škodilo napetemu branju.

Tule je nekaj povsem naključnih iztočnic iz knjige:

1. Prijateljstva v srednjih šolah so lahko zgrajena na prijaznih odnosih, enako pa tudi zločin
2. Brezdomci imajo lahko tudi veliko denarja, kar pomeni, da so zdoma zaradi povsem drugih razlogov.
3. Tisti, ki ima veliko denarja, ima lahko tudi kar nekaj okostnjakov v omari.
4. Včasih se okostnjaki v omari srečajo z drugimi podobnimi okostnjaki v sosednji omari.
5. Ni samo de Sade pisal o zločinih iz strasti.
6. Če ti nekdo poda očiten namig glede neke pretekle zgodbe, se bo hitro našel nekdo, ki bo želel, da jo pozabiš.
7. Ali je kanalizacija neke zelo zlobne občasne manije v redno, samo za odtenek manj zlobno izživljanje, res kanalizacija? Ali ni zgolj menjava sredstva?
8. V sodobno kriminalno zgodbo lahko zelo nazorno vključiš svoj pogled na smetano družbe, kako funkcionirajo strici iz ozadja in kaj je njihova šibka točka.
9. Če ženska k sebi venomer stiska nek zavoj, je v njem lahko precej bolj bizarna stvar, kot si jo lahko zamisliš.
10. Zgodba ima lahko več nivojev zlobe.
11. Če se tvoj šef boji letenja, mu ne rezerviraš leta brez njegove privolitve.
12. V kletki, kjer se nahaja pobesnela hijena, preživiš tako, da se obdržiš na vrhnjih letvicah.
13. Za steklo lisico težko rečemo, da je prijetna, lahko pa je koristna.
14. Še tako nedorečena osebnost, ki ne ve točno, kako naj gleda na svoje sodelavce, je lahko junak zgodbe, kadar je osredotočen na svoj cilj.

Vzemite jo v roke in glavo na off. Tole je super branje za vsakega ljubitelja kriminalk, še posebno tistih s pridihom skandinavske hladnosti, ki ne dopušča prostora za mehkužce. V tej knjigi se nihče ne zlomi, ker se vda usodi. Tiste, ki so šibki, jih drugi karakterji, ki so za ta geografski okoliš kriminalk značilni, enostavno pohrustajo. Silovito in brez kompromisov. Tole bo za vse ljubitelje Nesba, Arnaldurja Indriðasona, Karin Fossum, Larsa Keplerja in ostale tovarišije. Napeta zgodba o odprtih ranah, ki se zlepa ne zacelijo; borbi za oblast in moč, ki pušča grozne posledice in o lovcih, ki postanejo plen. Priporočam.

Seveda k branju sodi tudi izbrana glasba. To pot mi v kontekst sodi le ena. Klasika New Model Army v preobleki Sepulture, The Hunt:



O knjigi tudi na:

Bukla
Emka
Goodreads
SheKnows
Misterious Reviews
CriminalElement
Complete Review
Jussi in Facebook  
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...