Preskoči na glavno vsebino

Kje iskati gibalo zgodovinskih sprememb?

[Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah]

V rubriki Povabilo k branju se z veseljem lotevamo tudi beril, ki nas popeljejo nekoliko izven našega osnovnega interesnega polja. Gre namreč za izvrsten način, kako lahko možgane napasemo na sosednjem travniku, za katerega se večkrat izkaže, da v resnici sploh ni tako strogo ločen od našega. Prav tako pa imam vse pogosteje občutek, da se znanost opravil s knjigami in informacijami nasploh, vedno bolj povezuje z drugimi, navidezno ločenimi področji.


(vir slike: bookdepository.co.uk)

Zato to pot predlagam, da v roke vzamete knjigo profesorja ekonomije, Leonarda Dudleyja, z naslovom Informacijske revolucije v zgodovini Zahoda (Leonard Dudley: Information Revolutions in the History of the West, Cheltenham, UK, Northampton, MA, USA: Edward Elgar Publishing, 2008). Gre namreč za avtorja, ki se v prvi vrsti ukvarja z ekonomsko zgodovino. Tako imamo tudi pri tem delu prerez več kot tisoč let zgodovine s težiščem v evropski in ameriški kulturi, ki se ukvarja predvsem z vprašanji ekonomije, politike in širših družbenih odnosov in ima rdečo nit v inovacijah in revolucijah v informacijski znanosti in tehnologiji. Delo skuša skozi serijo interpretacij različnih dogodkov odgovoriti na vprašanje, kako so spremembe v informacijskem svetu vplivale na spremembe v družbi.

Glavna teza, ki jo avtor v delu zagovarja, je ta, da so večjim družbenim revolucijam v evropskem in ameriškem prostoru vedno predhajale inovacije na informacijskem področju. Avtor pravi, da so slednje tiste, ki spreminjajo ekonomije obsega in učinke omrežij ter v končni fazi povzročijo spremembe obstoječih medosebnih odnosov. In iz tega nastajajo nove družbe. V tej tezi je potrebno razjasniti vsaj dva pojma: prvi je ekonomija obsega ("Scale economies"), kjer gre za obseg, do katerega padejo stroški enote, ko se obseg produkcije poveča. Ali drugače: gre za prednosti pri stroških na račun poslovnega širjenja. Družba, ki doseže ekonomijo obsega, zniža povprečne stroške na produkt prek povečane produkcije, ker so fiksni stroški porazdeljeni med povečano število produktov; drugi izraz pa je učinek omrežja ("Network effect"), kjer gre za učinek, ki ga ima uporabnik produkta ali storitve na vrednost produkta ali storitve za druge uporabnike. Bistveno je, da več ljudi, ki uporabljajo storitev ali produkt, bolj se veča vrednost tega produkta ali storitve.

Naloga, ki si jo zadaja knjiga, je v tem, da pokaže, ali je v zadnjem tisočletju nova tehnologija spremenila ekonomije obsega v relaciji do učinkov omrežja in če, ali bi takšne družbene revolucije lahko povezali z inovacijami na področju informacij. Tako se po uvodnih besedah avtor poda na okoli 300 strani trajajočo eksplikacijo izbranih dogodkov iz evropske in ameriške zgodovine in zanje ponuja drugačno interpretacijo, kot smo je vajeni predvsem iz zgodovinskih učbenikov. V središču pa so vsakokrat informacije. V tem oziru se »spopade« (med drugim tudi) z vprašanji:  Zakaj se je zrušil imperij Karolingov? Kako so lahko Normani osvojili in obdržali Angleško kraljestvo? Zakaj je Luther z reformo krščanstva uspel, medtem ko isto ni uspelo Johnu Wycliffu in Janu Husu? Zakaj je Karel I. Stuart izgubil tako svoje kraljestvo kot tudi svojo glavo? Zakaj so ZDA leta 1898 Španiji napovedale vojno? Ali obstaja povezava med 11. 9. 1989 (odprte meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom) in 9. 11. 2001 (napad na WTC)?

Tako recimo literatura o propadu Karolingov običajno govori v prid invazij, ki so jih v zahodno Evropo izpeljali Muslimani, Vikingi in Madžari, vendar Dudley predlaga drugačno interpretacijo – v zadnjih dveh desetletjih vladavine Karla I. Velikega se je namreč pojavila standardizacija latinščine, ki so jo uporabljali na dvoru in v samostanih. Ta standardizacija je močno povečala pismenost in tako znižala stroške skriptorijev, hkrati pa povečala učinke omrežja, kar je pomenilo razmah gradiva. Tako avtor po seriji izpeljav pride do srednjeveške latinščine kot doslej preveč spregledanega dejavnika, ki je močno vplival na potek dogodkov v tistem času.

Besedilo je napisano branju prijazno in marsikatero poglavje vam bo prineslo nekaj novega. Ali vsaj za nekaj trenutkov da misliti zgodovino v drugačni perspektivi. Delo je, kot rečeno, v prvi vrsti namenjeno raziskovalcem zgodovine in razvoja politike, ekonomije in družbe v evropski in ameriški kulturi. A vse polno je tez, ki so dovolj zanimive in si zaslužijo premislek.

V podstati celotne knjige je precejšnje število znanstvenih člankov, ki jih je napisal avtor sam ali v sodelovanju z drugimi. V knjigi avtor ponudi tudi spletni naslov, kjer so članki dostopni, vendar nas tam pričaka le žalostni Désolé, la page demandée n'existe pas sur ce site..., torej bo potrebno članke poiskati nekje drugje. Bibliografija slednjih je v knjigi seveda na voljo, kot tudi obsežen seznam referenc, ki napotujejo na nadaljnje raziskave.

Na kratko torej knjigo predlagam kot izlet v zanimive raziskave o preteklosti in naši zgodovini, kjer velike spremembe krožijo okoli informacijskih inovacij in mejnikov; modeli, vzeti iz ekonomske znanosti, pa poleg vsega ponudijo še dodaten izziv, a obenem ne predstavljajo (pre)velike strokovne ovire.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preživetje: v gozdu in zunaj gozda

vir slike: miszalozba.com Preživetje, ki ga naslavlja Igor Karlovšek v svojem novem romanu, se lahko bere na različne načine. Vsaj dva sta takšna, ki ju je uspešno ujel med platnice in v razumevanju napetosti med njima je trik kvalitete njegovega pisanja, ki mu je potrebno ob bok postaviti tudi zelo smelo ukvarjanje z detajli in suspenz, ki bi ga zavidali tudi marsikateri drugi pisatelji. A o vsem tem kasneje. Tule se zdi, da je slovenska izvirna mladinska proza dobila še en odličen roman. Preživetje pripoveduje o odraščanju najstnika, ki se trudi dokazati očetu in sošolcem , seveda tudi samemu sebi. In avtor v svojem pripovednem loku pozornost usmeri na motive mladih športnikov, zahtevnih očetov, nepredvidljivih razmer v šoli in odločnega, razumnega mladostnika, ki se odloči, da bo potegnil črto pod preteklost, da bo zaživel neobremenjeno prihodnost. Preživetje je tudi fizično preživetje, pustolovska in akcijska zgodba, ki se uspešno izogne pastem banalnosti, a bolj kot junaka z

Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom: iz rezke in nazaj

vir slike: emka.si Povsem nezateženo napisan mladinski žanr, ki se mu uspe izogniti občutku, da bi te že na prvi vtis rad nečesa naučil. To bi lahko na kratko napisal o Absolutno resničnem dnevniku Indijanca s polovičnim delovnim časom . A tako kot se za dolg naslov, pa tudi za fino branje spodobi, je prav, da grem nekaj dlje. Knjiga Shermana Alexieja je pred meseci izšla v zbirki Odisej in je prijetna kombinacija branja o odraščajočem najstniku, ki ima težave s tem, da v svojo okolico umesti samega sebe, svoj odnos do prijateljev, zaljubljenosti, svoje želje po umetniškem ustvarjanju in navezanost na družino. In odnosom do rezervata . Junior je Indijanec, ki je doma v rezervatu Spokane, a njegov pogled seže dlje od priklenjenosti na preteklost in segregacijsko določenost, ki mu jo odreja družba . Protagonist Absolutno resničnega dnevnika je mladi Junior. Pardon, Arnold. Gre za povsem običajnega Indijanca, ki je doma v rezki, kot jo kliče. V indijanskem rezervatu Spokane, kjer s

Solze so za luzerje in branje mladinskega čtiva

Mladinska čtiva so čtiva, ki naj bi bila primerna, ustrezna ali kaj podobnega, mladini. Mladim bralcem. To pomeni, da naj bi mlade nagovarjala z stilom, tematiko in problematiko. Predvsem slednje je največkrat nepriljubljena zabava, saj se v resnici nihče ne želi preveč pogovarjati o težkih temah in siliti mladino, ki – čeprav so to verjetno stereotipi – stremi k zabavnejšemu preživljanju prostega časa, da bi se spraševala o problemih resnega sveta. Hkrati pa ima mladinska književnost tudi pomembno nalogo, da ohrani bralce. Zakaj ohrani? Zdi se mi, da je ravno najstniško obdobje tisto, ki pokosi največ bralcev kot takih. V otroštvu s(m)o starši precej zainteresirani za to, da naši malčki brskajo, listajo, se učijo brati, jim beremo tudi sami in smo navdušeni, ko sami prvič, brez zunanjih vzpodbud pokažejo zanimanje za knjige. Kasneje se malo zalomi, verjetno zaradi marsičesa. In, če se dobro spomnim mojih najstniških let, se je kmalu dobro videlo, kdo je v knjigah prepoznal sopotnice i

Krive so zvezde: branje, ki se mora zgoditi

Verjetno nikdar ne bom pozabil tistega večera. Kot tudi ne tistih nekaj dni, ki so sledili. Bilo je poletje, nekaj let nazaj, ko sva si privoščila ogled filma pod zvezdami. Na Ljubljanskem gradu. Po ogledu je nastopila tišina. Ni bilo prijetnega čebljanja ob spustu z gradu. Tiha sva bila midva, tihi so bili ostali. Svoje je naredila spokojnost noči, a običajno je tudi ta nemočna, ko si je treba kaj povedati. Tu je bilo potrebno molčati. Ko se besede dotikajo neke teme, se od nje odbijajo. In delček nje odnesejo nazaj, ga izgubijo in se vrnejo k njej po novega. To je refleksija. Tiste noči sem misli Nič. Besede so skušale odboj Niča. In se vračale nazaj prazne. Evforija, ki je ob tem nastajala, ni bila nedolžna. Puščala je sled tesnobe, neizrekljive lepote in ponižnosti. In to je edinole, kar sem, sva in smo dojeli tistega večera. Nekatere izkušnje so tako silovite. Tistega večera sva si ogledala Iñárritujev film Biutiful . Javier Bardem je odigral carsko. S takšno silovitostjo zadane

Nikoli ne reci, da te je strah: o Poti

Se mi zdi, da imam v spominu herojske pripovedi o umetnikih, pisateljih, znanstvenikih, za katere so pravili, da so mnogo pred svojim časom. Da so spregovorili o rečeh, ki jih je večina od prisotnih opazovalcev dojela šele mnogo kasneje. Zato te reči in način, kako so jih podali, upravičeno nanje svetijo z žarometi, jih delajo za tiste prve med enakimi. In o njih je veselje pisati, ker izstopajo; ker so zaslužni za nekakšen napredek, ker so primus inter pares. A o teh danes ne bom. Danes je čas, ko branje in pisanje za prihodnje rodove nima pravega prostora, ker je preveč gnoja v Avgijevem hlevu tokratnega vsakdana. Potrebno je pisati, razmišljati in brati za današnji čas. Živeti globlje misli, ker postrganost teh, ki so kot naplavine tukajšnjosti na čelu zmagoslavij neumnosti in nespameti, žanje svoje zmagoslavje povsod, kjer bi po toliko in toliko letih humanizma morala obstajati neka strpnost, ljubezen do svobode drugega in preprosto dejstvo, da bi lahko vsakdo živel na način, ki ga