[Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah]
Knjižnice prav gotovo spadajo med tiste ustanove, kjer se vsi vpleteni neprenehoma srečujejo s potrebo po izobraževanju. V prvi vrsti gre to na račun osnovne celice - informacije. Informacija na različnih nosilcih in v različnih oblikah pa je vedno bila predmet konstantne spremembe. Mogoče še nikdar prej toliko, kot je sedaj. Informacijsko opismenjevanje kot tudi vse druge oblike opismenjevanja je zato potrebno dojeti kot neprekinjeni in sestavni del delovnega procesa prav vseh, ki delamo v knjižnicah. V tej maniri zbornik prispevkov o praktičnem usposabljanju v sodobni knjižnici, lahko rečemo, zares grabi bika za prave roge.
Alan Brine je uredil tretji del Priročnika za izvajanje in razvoj usposabljanja v knjižnicah (Brine, Alan (ed.), Handbook of Library Training Practice and Development, Volume three, Farnham: Ashgate, 2009). Gre za zbornik, ki vključuje različne prispevke s področja aktivnega izobraževanja – predvsem knjižničarjev. Zato je to delo zanimivo predvsem za vse tiste, ki so zadolženi za razvoj delavcev v knjižnici in njihovo usposabljanje. Razdeljeno je v 6 sklopov: izobraževanje uporabnikov, upravljanje z viri, razvoj storitev poklicnih informatorjev za uporabnike, upravljanje (s človeškimi viri, financami, projekti ipd), poklicni razvoj in razvoj na mednarodni ravni. Gre torej za poskus celokupnega objema konkretne problematike, ki je v sodobnem informacijskem delu v knjižnicah zelo aktualna.
Že prvo poglavje navduši. Gre za pregled uporabe tehnologije za potrebe poučevanja (na visokošolski ravni) v Združenem kraljestvu, še posebno z vidika knjižničarskih praks. Govori predvsem o e-učenju, e-gradivu in spletnih aplikacijah učenja. Obenem pa poudarja, da je potrebno največji fokus ohraniti v vsebini izobraževanja in se šele nato ukvarjati z tehnologijo in formo. Takšna uravnoteženost vsebinskega in formalnega pristopa je na delu skozi celotno knjigo, ki je močno in skozi vse prispevke učinkovito podprta s citati in literaturo. Ne glede na to, da kar nekaj segmentov dejavnosti v knjižnicah v prispevkih ni pokritih, je trud vseh avtorjev očiten, zato je priporočilo več kot na mestu.
Delo je namenjeno razmeroma širokemu krogu ljudi, ki sega od uprave knjižnice na čelu s kadrovsko službo do ljudi, ki izvajajo in vodijo izobraževalne procese. Veliko prostora namenja prikazu dobrih praks in poudarja pomembne povezave knjižnic z drugimi institucijami (predvsem šolskimi in visokošolskimi), kjer je pri nas – na žalost ali na srečo - še veliko rezerve.
Knjižnice prav gotovo spadajo med tiste ustanove, kjer se vsi vpleteni neprenehoma srečujejo s potrebo po izobraževanju. V prvi vrsti gre to na račun osnovne celice - informacije. Informacija na različnih nosilcih in v različnih oblikah pa je vedno bila predmet konstantne spremembe. Mogoče še nikdar prej toliko, kot je sedaj. Informacijsko opismenjevanje kot tudi vse druge oblike opismenjevanja je zato potrebno dojeti kot neprekinjeni in sestavni del delovnega procesa prav vseh, ki delamo v knjižnicah. V tej maniri zbornik prispevkov o praktičnem usposabljanju v sodobni knjižnici, lahko rečemo, zares grabi bika za prave roge.
(vir slike: ashgate.com)
Alan Brine je uredil tretji del Priročnika za izvajanje in razvoj usposabljanja v knjižnicah (Brine, Alan (ed.), Handbook of Library Training Practice and Development, Volume three, Farnham: Ashgate, 2009). Gre za zbornik, ki vključuje različne prispevke s področja aktivnega izobraževanja – predvsem knjižničarjev. Zato je to delo zanimivo predvsem za vse tiste, ki so zadolženi za razvoj delavcev v knjižnici in njihovo usposabljanje. Razdeljeno je v 6 sklopov: izobraževanje uporabnikov, upravljanje z viri, razvoj storitev poklicnih informatorjev za uporabnike, upravljanje (s človeškimi viri, financami, projekti ipd), poklicni razvoj in razvoj na mednarodni ravni. Gre torej za poskus celokupnega objema konkretne problematike, ki je v sodobnem informacijskem delu v knjižnicah zelo aktualna.
Že prvo poglavje navduši. Gre za pregled uporabe tehnologije za potrebe poučevanja (na visokošolski ravni) v Združenem kraljestvu, še posebno z vidika knjižničarskih praks. Govori predvsem o e-učenju, e-gradivu in spletnih aplikacijah učenja. Obenem pa poudarja, da je potrebno največji fokus ohraniti v vsebini izobraževanja in se šele nato ukvarjati z tehnologijo in formo. Takšna uravnoteženost vsebinskega in formalnega pristopa je na delu skozi celotno knjigo, ki je močno in skozi vse prispevke učinkovito podprta s citati in literaturo. Ne glede na to, da kar nekaj segmentov dejavnosti v knjižnicah v prispevkih ni pokritih, je trud vseh avtorjev očiten, zato je priporočilo več kot na mestu.
Delo je namenjeno razmeroma širokemu krogu ljudi, ki sega od uprave knjižnice na čelu s kadrovsko službo do ljudi, ki izvajajo in vodijo izobraževalne procese. Veliko prostora namenja prikazu dobrih praks in poudarja pomembne povezave knjižnic z drugimi institucijami (predvsem šolskimi in visokošolskimi), kjer je pri nas – na žalost ali na srečo - še veliko rezerve.
Komentarji
Objavite komentar