22. februar 2012

Kje iskati gibalo zgodovinskih sprememb?

[Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah]

V rubriki Povabilo k branju se z veseljem lotevamo tudi beril, ki nas popeljejo nekoliko izven našega osnovnega interesnega polja. Gre namreč za izvrsten način, kako lahko možgane napasemo na sosednjem travniku, za katerega se večkrat izkaže, da v resnici sploh ni tako strogo ločen od našega. Prav tako pa imam vse pogosteje občutek, da se znanost opravil s knjigami in informacijami nasploh, vedno bolj povezuje z drugimi, navidezno ločenimi področji.


(vir slike: bookdepository.co.uk)

Zato to pot predlagam, da v roke vzamete knjigo profesorja ekonomije, Leonarda Dudleyja, z naslovom Informacijske revolucije v zgodovini Zahoda (Leonard Dudley: Information Revolutions in the History of the West, Cheltenham, UK, Northampton, MA, USA: Edward Elgar Publishing, 2008). Gre namreč za avtorja, ki se v prvi vrsti ukvarja z ekonomsko zgodovino. Tako imamo tudi pri tem delu prerez več kot tisoč let zgodovine s težiščem v evropski in ameriški kulturi, ki se ukvarja predvsem z vprašanji ekonomije, politike in širših družbenih odnosov in ima rdečo nit v inovacijah in revolucijah v informacijski znanosti in tehnologiji. Delo skuša skozi serijo interpretacij različnih dogodkov odgovoriti na vprašanje, kako so spremembe v informacijskem svetu vplivale na spremembe v družbi.

Glavna teza, ki jo avtor v delu zagovarja, je ta, da so večjim družbenim revolucijam v evropskem in ameriškem prostoru vedno predhajale inovacije na informacijskem področju. Avtor pravi, da so slednje tiste, ki spreminjajo ekonomije obsega in učinke omrežij ter v končni fazi povzročijo spremembe obstoječih medosebnih odnosov. In iz tega nastajajo nove družbe. V tej tezi je potrebno razjasniti vsaj dva pojma: prvi je ekonomija obsega ("Scale economies"), kjer gre za obseg, do katerega padejo stroški enote, ko se obseg produkcije poveča. Ali drugače: gre za prednosti pri stroških na račun poslovnega širjenja. Družba, ki doseže ekonomijo obsega, zniža povprečne stroške na produkt prek povečane produkcije, ker so fiksni stroški porazdeljeni med povečano število produktov; drugi izraz pa je učinek omrežja ("Network effect"), kjer gre za učinek, ki ga ima uporabnik produkta ali storitve na vrednost produkta ali storitve za druge uporabnike. Bistveno je, da več ljudi, ki uporabljajo storitev ali produkt, bolj se veča vrednost tega produkta ali storitve.

Naloga, ki si jo zadaja knjiga, je v tem, da pokaže, ali je v zadnjem tisočletju nova tehnologija spremenila ekonomije obsega v relaciji do učinkov omrežja in če, ali bi takšne družbene revolucije lahko povezali z inovacijami na področju informacij. Tako se po uvodnih besedah avtor poda na okoli 300 strani trajajočo eksplikacijo izbranih dogodkov iz evropske in ameriške zgodovine in zanje ponuja drugačno interpretacijo, kot smo je vajeni predvsem iz zgodovinskih učbenikov. V središču pa so vsakokrat informacije. V tem oziru se »spopade« (med drugim tudi) z vprašanji:  Zakaj se je zrušil imperij Karolingov? Kako so lahko Normani osvojili in obdržali Angleško kraljestvo? Zakaj je Luther z reformo krščanstva uspel, medtem ko isto ni uspelo Johnu Wycliffu in Janu Husu? Zakaj je Karel I. Stuart izgubil tako svoje kraljestvo kot tudi svojo glavo? Zakaj so ZDA leta 1898 Španiji napovedale vojno? Ali obstaja povezava med 11. 9. 1989 (odprte meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom) in 9. 11. 2001 (napad na WTC)?

Tako recimo literatura o propadu Karolingov običajno govori v prid invazij, ki so jih v zahodno Evropo izpeljali Muslimani, Vikingi in Madžari, vendar Dudley predlaga drugačno interpretacijo – v zadnjih dveh desetletjih vladavine Karla I. Velikega se je namreč pojavila standardizacija latinščine, ki so jo uporabljali na dvoru in v samostanih. Ta standardizacija je močno povečala pismenost in tako znižala stroške skriptorijev, hkrati pa povečala učinke omrežja, kar je pomenilo razmah gradiva. Tako avtor po seriji izpeljav pride do srednjeveške latinščine kot doslej preveč spregledanega dejavnika, ki je močno vplival na potek dogodkov v tistem času.

Besedilo je napisano branju prijazno in marsikatero poglavje vam bo prineslo nekaj novega. Ali vsaj za nekaj trenutkov da misliti zgodovino v drugačni perspektivi. Delo je, kot rečeno, v prvi vrsti namenjeno raziskovalcem zgodovine in razvoja politike, ekonomije in družbe v evropski in ameriški kulturi. A vse polno je tez, ki so dovolj zanimive in si zaslužijo premislek.

V podstati celotne knjige je precejšnje število znanstvenih člankov, ki jih je napisal avtor sam ali v sodelovanju z drugimi. V knjigi avtor ponudi tudi spletni naslov, kjer so članki dostopni, vendar nas tam pričaka le žalostni Désolé, la page demandée n'existe pas sur ce site..., torej bo potrebno članke poiskati nekje drugje. Bibliografija slednjih je v knjigi seveda na voljo, kot tudi obsežen seznam referenc, ki napotujejo na nadaljnje raziskave.

Na kratko torej knjigo predlagam kot izlet v zanimive raziskave o preteklosti in naši zgodovini, kjer velike spremembe krožijo okoli informacijskih inovacij in mejnikov; modeli, vzeti iz ekonomske znanosti, pa poleg vsega ponudijo še dodaten izziv, a obenem ne predstavljajo (pre)velike strokovne ovire.
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...