Konteksti

 [Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah ] Tokrat se bom prav na kratko ustavil pri monografiji Jia Liu, ki se ukvarja z vrednotenjem online referenčnih storitev knjižnic po svetu  ( Jia Liu: The Evaluation od Worldwide Digital Reference Services in Libraries, Oxford, England: Chandos Publishing, 2007 ). Delo je zanimivo v kontrastni podobi s tem, kar običajno na tem mestu predstavljam. Tako ne gre pretežno za teoretsko delo, temveč svojo vsebino gradi predvsem v empirični raziskavi . Ta je bila plod mednarodnega sodelovanja nemške in kitajske skupine , ki sta preiskali veliko skupino spletnih referenčnih storitev. (vir slike:library.uiuc.edu) Referenčne storitve so že nekaj časa prisotne tudi v tehnoloških okvirih, ki preraščajo pogoj fizičnega srečanja knjižničarja in uporabnika . Na Wikipediji lahko beremo, da so prve takšne storitve svoja kolesa poganjala že v predspletnem času (sredi 1980ih) in s pridom izkoriščala možnost, ki se je ponudila...

[Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah ] Že dve leti minevata, odkar je Reijo Savolainen , profesor na Oddelku za informacijske študije Tamperske Univerze izdal zanimivo delo, ki se ukvarja z aktualnim in konstantno razvijajočim se področjem informacijskega vedenja ( Reijo Savolainen: Everyday information practices: A social phenomenological perspective, Lanham, Maryland, Toronto, Plymouth UK: The Scarecrow Press, Inc., 2008) . Zanimivo je predvsem z svežega sodobnega vidika, na podlagi katerega je raziskoval sodobne vsakodnevne informacijske prakse. Te so skozi njegovo delo Everyday Information Practices močno povezane z dinamičnimi koncepti posameznikove osebnosti, njegovih vsakodnevnih rutin, običajnih delovanj in iskanja informacij. Potreba po preseganju preživelih statičnih delitev na izoliranega posameznika, ki išče informacijo, jo najde, povleče vase, v sebi predela in uporabi, potem pa pade zastor in na izolirano informacijo na drugi strani – to potre...

[Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah ] Tokrat se v svojem povabilu k branju z veseljem vračam k založbi Chandos , ki s svojo serijo Chandos Information Professional Series zagotovo predstavlja enega od vrhuncev sodobne strokovne bibliotekarsko-informacijske literature. Pred seboj imam leta 2008 izdano delo avtoric Brandy E. King in Kathy Reinold , ki bi v ohlapnem prevodu nosilo naslov Najti pojem, ne le besedo ( King, Brandy E. and Reinold, Kathy: Finding the concept, not just the word: a librarian's guide to ontologies and semantics, Oxford, England: Chandos Publishing, 2008 ). V spodnjih vrsticah na kratko predstavljam osnovne poteze dela in teme. Knjiga je rezultat nekajletnega avtoričinega dela pri Centre of Media and Child Health in v osnovi prikazuje možnosti in implikacije, ki jih ima lahko prihodnost iskanja informacij v računalniških poizvedovalnih sistemih . Pri tem ne gre zgolj za prihodnost kot generičen pojem, temveč povsem za konkretno...

Danes sem imel neznansko srečo, da sem lahko po nekaj časa zopet uporabljal pestre spletne kataloge večinoma nacionalnih knjižnic v Evropskem prostoru. Če lahko tudi Rusijo štejemo sem. Šlo je za to, da se dobil relativno preprosto vprašanje, ki se je nanašalo na iskanje prevodov in izdaj nekega klasičnega ameriškega avtorja iz prejšnjega stoletja. Omejitve so bile le avtorjevo ime in da je prevod iz 2007 ali mlajši. Zelo enostavno pač. Glede na to, da smo že nekaj časa izven dobe kataložnih listkov in da se avtomatično zapise nacionalnih bibliografij ali popise zalog nacionalnih (tudi večine drugih glavnih knjižnic) izdeluje računalniško in so tako dostopni na t.i.OPACih. Že res, ampak, veselje ob tem spoznanju takoj zbledi, ko ugotoviš, da se je potrebno pri določenih državah pošteno namučiti, ker so njihovi uporabniški vmesniki jezikovno prilagojeni zgolj in samo njihovem nacionalnem jeziku. Vem, lahko bi si v marsičem pomagal z združevalnimi iskalniki, kakšen je TEL , vendarle pa...

Pred kratkim sem zaljučil z branjem slovenskega prevoda knjige Iskanje . Avtor je John Battelle . Gre za moje pojme izvrstno napisano, mogoče malce slabše prevedeno, ampak izredno berljivo delo o spletnem iskanju, zgodovini spletnega iskanja, Googlu in vseh ostalih gigantov internetne industrije ter prihodnosti, v katero se zadeve nagibajo. Iskanje je dostopno v marsikateri spletni in fizični knjigarni: Knjigo sem nekega lepega dne po naključju (kot večino finih stvari) odkril v Konzorciju na oddelku za marketing, kamor grem kot iskalec zanimivosti. Kupil sem jo, kljub temu, da delam v knjižnici in bi si jo lahko izposodil. Pa mi ni problem dati nekaj denarja za dobro knjigo, mi nikoli ni bil. Kakorkoli že, knjigo nujno priporočam vsem, ki bi radi nekaj malega uvida v zgoraj navedene fenomene in bitke za prevlado, inovacije in zaslužek na spletu. Sam se jo prebral z užitkom, kot entuzijast in kot profesionalni informator obenem. Iz nje sem se naučil ogromno in nekaj tega bi z v...

 [Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah ] V tej številki Knjižničarskih novic lahko predstavim izjemno dobrodošel prispevek šolskemu knjižničarstvu, ki z zelo zgovornim naslovom – Posodobitve pouka v gimnazijski praksi – Knjižnično informacijsko znanje ( Posodobitve pouka v gimnazijski praksi: Knjižnično informacijsko znanje, uredila mag. Majda Steinbuch, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2010 ) – že na prvi pogled razveseljuje. Pravzaprav zborniku, ki se na 300 straneh razpiše o teoriji in praksi knjižničarskih vsebin v šolski knjižnici, delam krivico, saj ne gre zgolj prispevek šolskemu knjižničarstvu. Šolske knjižnice se, kot vemo, poleg vseh svojih posebnosti, od ostalih ločijo po še bolj izraziti odgovornosti. Po mojem prepričanju so namreč prav knjižničarji v osnovnih in srednjih šolah tisti, ki bodo poskrbeli za varen, premišljen in navdihujoč prvi korak med knjižnimi policami . In s tem pripravljajo teren vsem ostalim knjižnicam. Seveda pa pri tem...

(…) Dokazi, ki se dandanašnji gibljejo med ljudmi, ohranjajo svojo vrednost; celo pridobivajo na jasnosti in nezapleteni moči na podlagi zavrnitve dogmatičnih predpostavk. Um je tako zaprt znotraj svojega lastnega svojskega ozemlja – organizacijo smotrov ali ciljev, ki je obenem organizacija narave; in, kot praktična zmožnost, brez omejevanja samega sebe na slednjo, je utemeljen v razširjanju prejšnje {organizacije smotrov ali ciljev} in s tem naše lastne eksistence, onkraj meja izkustva in življenja. Če se ozremo k analogiji narave živih bitij v tem svetu, glede tega, do česar se mora um ravnati kot do načela, potem noben organ, nobena zmožnost, nobena strast, nič na sploh ni nekoristno, in da nič ni odveč, nič neproporcionalno do svoje rabe, nič neprimerno za svoj cilj; temveč, da je vse, nasprotno, popolnoma v sozvočju s svojo usmeritvijo v življenju – potem bomo našli človeka, ki je sam končni cilj tega reda, in hkrati edina žival, za katero se zdi, da se iz tega reda izrašča. K...