Po priporočilih imdbja za knjige, kot nekateri imenujejo spletišče Goodreads.com, sem se lotil branja romana Gillian Flynn z naslovom Gone Girl. To nikakor ni samoumeven stavek. Med različnimi tipi bralcev bi se uvrščal med takšne, ki se trudijo svoje bralne navade podvreči nekemu sistemu, ki ima nek določen cilj. Ne glede na to, ali je uresničljiv. Zato sem vedno v nekakšnem suspenzu obsedenosti s tem sistemom, v katerem očitno še nisem spoznal, da je knjižna produkcija preobsežna, da bi lahko prišel do konca. Vedno - ne glede na to, ali gre za tematsko usmeritev, žanrsko besedoploatacijo, pretekle subjektivne dolgove ali dolgove, ki mi jih nalaga zgodovina – se zakvačkam. A v tem tudi uživam in se tolažim s tem, da je izbor branja nekaj, čemur sledim na podlagi imanentne nujnosti, ne pa arbitrarnih zunanjih vplivov. Zato sem v tem primeru mehurček z veseljem razbil in se lotil knjige, ki jo je spletna skupnost Goodreads izbrala za eno izmed najboljših branj leta 2012. Mimogrede, tudi Amazon jo je uvrstil med najboljše lanskega leta. Nekaj torej mora biti na tem.
V tem primeru je bil izbor zvečine zelo upravičen. Gre za zelo zelo berljiv kolaž introspekcije v življenjski slog sodobnega para, ki praznuje peto obletnico poroke. Nemara ju od slehernikov loči le relativno pogosto dejstvo prisotnosti otrok. Ali dveh, glede na to, da gre za peto obletnico. In všeč mi je način predstavitve njune zgodbe. To, da je avtorica seznanjena s tem, da ima vsaka zgodba vsaj dve plati. Zato prvo polovico knjige beremo njuno zgodbo izmenično z gledišča gospoda, umeščenega v sodobni čas, soočenega z izginotjem svoje žene, tozadevno preiskavo policije in javnostjo, ki mu ni najbolje naklonjena; in z gledišča gospe, ki jo – njo in njega – spoznamo prek njenega dnevnika za zadnjih pet let. Druga polovica knjige ohranja to strukturo, le da je potek obeh zgodb umeščen v sedanjost. Ta struktura že na sebi nosi velik potencial, ki ga avtorica spretno izkoristila. Sama zgodba, če ne razkrijem nič bistvenega, je opis epizode v življenju tega para, ki služi kot mikrokozmos tako njuni usodi za celo življenje kot tudi mnogih bralcev in bralk, ki bodo v marsikje v knjigi našli sebe ali soseda. In, verjemite, v obeh primerih bo najdba stresna.
Sledi le nekaj kratkih o vsebini knjige (tule je poudarek, ne gre namreč za kake svete večne resnice), ki so preživele teden po branju:
1. Ne glede na to, kako misliš, da poznaš svojo boljšo polovico, si ne delaj utvar, da je temu res tako. Niti po petih letih.
2. Sovraštvo in maščevanje človeku vzbudita domišljijo nepresegljivih razsežnosti. Včasih je tudi polno krvi.
3. Denar se včasih zdi eden večjih problemov. A vedno temu ni tako.
4. Če otroka objektiviziraš v veri, da je to najbolje zanj, potem zamenjaj vero. Ne delaš ničesar v dobro sebi in svoji okolici.
5. Partnerja težko sprejmeš takšnega kot je, ker ga nikoli ne poznaš dovolj dobro.
6. Partnerju se prilagajaš, ker meniš, da veš kaj hoče. Čeprav slednje sploh ni nujno res.
7. Ker drži 5., je potrebno za dosego svojih ciljev partnerja prepričati, da ga poznaš dovolj dobro.
8. Ker drži 6., se ni pametno preveč prilagajati in ker to veš, začneš gledati na lastno rit.
9. Resnica ne pride vedno na plan v celoti. Poleg tega je vedno pogojena s pogledom nekoga.
10. Ko držijo 2., 4., 8. in 9., lahko nastane fina kriminalka.
11. Ko držijo 5.-8., lahko nastane zanimiva literarna veduta o dveh slehernikih, ki mogoče ne bosta doživela srebrne poroke ali pa bosta celo biserno.
12. Ko držijo vse gornje točke, lahko nastane inteligentno delo, ki bo predvsem zabavalo.
13. Če v alinejah o knjigi pozno omeniš ljubezen, je slednja za to knjigo zelo pomembna ali pa je v njej sploh ni.
14. Ker drži 9., je vse zapisano lahko res, a strogo v skladu z 9.
V vsakem primeru in brez zadržkov, tudi v morebitno zamero objektivnih literarnih dolgov, ki mi jih nalaga zgodovina, priporočam Gone Girl v branje. Goodreads vrstniki niso razočarali.
http://dearauthor.com/book-reviews/overall-b-reviews/b-plus-reviews/review-gone-girl-by-gillian-flynn/
http://www.nytimes.com/2012/06/17/books/review/gillian-flynns-gone-girl-and-more.html?_r=0
http://ejkartica.wordpress.com/2012/12/19/gillian-flynn-gone-girl/
http://www.guardian.co.uk/books/2012/may/20/gillian-flynn-gone-girl-review
(vir slike: http://gillian-flynn.com)
V tem primeru je bil izbor zvečine zelo upravičen. Gre za zelo zelo berljiv kolaž introspekcije v življenjski slog sodobnega para, ki praznuje peto obletnico poroke. Nemara ju od slehernikov loči le relativno pogosto dejstvo prisotnosti otrok. Ali dveh, glede na to, da gre za peto obletnico. In všeč mi je način predstavitve njune zgodbe. To, da je avtorica seznanjena s tem, da ima vsaka zgodba vsaj dve plati. Zato prvo polovico knjige beremo njuno zgodbo izmenično z gledišča gospoda, umeščenega v sodobni čas, soočenega z izginotjem svoje žene, tozadevno preiskavo policije in javnostjo, ki mu ni najbolje naklonjena; in z gledišča gospe, ki jo – njo in njega – spoznamo prek njenega dnevnika za zadnjih pet let. Druga polovica knjige ohranja to strukturo, le da je potek obeh zgodb umeščen v sedanjost. Ta struktura že na sebi nosi velik potencial, ki ga avtorica spretno izkoristila. Sama zgodba, če ne razkrijem nič bistvenega, je opis epizode v življenju tega para, ki služi kot mikrokozmos tako njuni usodi za celo življenje kot tudi mnogih bralcev in bralk, ki bodo v marsikje v knjigi našli sebe ali soseda. In, verjemite, v obeh primerih bo najdba stresna.
Sledi le nekaj kratkih o vsebini knjige (tule je poudarek, ne gre namreč za kake svete večne resnice), ki so preživele teden po branju:
1. Ne glede na to, kako misliš, da poznaš svojo boljšo polovico, si ne delaj utvar, da je temu res tako. Niti po petih letih.
2. Sovraštvo in maščevanje človeku vzbudita domišljijo nepresegljivih razsežnosti. Včasih je tudi polno krvi.
3. Denar se včasih zdi eden večjih problemov. A vedno temu ni tako.
4. Če otroka objektiviziraš v veri, da je to najbolje zanj, potem zamenjaj vero. Ne delaš ničesar v dobro sebi in svoji okolici.
5. Partnerja težko sprejmeš takšnega kot je, ker ga nikoli ne poznaš dovolj dobro.
6. Partnerju se prilagajaš, ker meniš, da veš kaj hoče. Čeprav slednje sploh ni nujno res.
7. Ker drži 5., je potrebno za dosego svojih ciljev partnerja prepričati, da ga poznaš dovolj dobro.
8. Ker drži 6., se ni pametno preveč prilagajati in ker to veš, začneš gledati na lastno rit.
9. Resnica ne pride vedno na plan v celoti. Poleg tega je vedno pogojena s pogledom nekoga.
10. Ko držijo 2., 4., 8. in 9., lahko nastane fina kriminalka.
11. Ko držijo 5.-8., lahko nastane zanimiva literarna veduta o dveh slehernikih, ki mogoče ne bosta doživela srebrne poroke ali pa bosta celo biserno.
12. Ko držijo vse gornje točke, lahko nastane inteligentno delo, ki bo predvsem zabavalo.
13. Če v alinejah o knjigi pozno omeniš ljubezen, je slednja za to knjigo zelo pomembna ali pa je v njej sploh ni.
14. Ker drži 9., je vse zapisano lahko res, a strogo v skladu z 9.
V vsakem primeru in brez zadržkov, tudi v morebitno zamero objektivnih literarnih dolgov, ki mi jih nalaga zgodovina, priporočam Gone Girl v branje. Goodreads vrstniki niso razočarali.
Nedvomno pa gre vkup s knjigo naslednji spot:
O knjigi tudi na:
http://gillian-flynn.com/ http://dearauthor.com/book-reviews/overall-b-reviews/b-plus-reviews/review-gone-girl-by-gillian-flynn/
http://www.nytimes.com/2012/06/17/books/review/gillian-flynns-gone-girl-and-more.html?_r=0
http://ejkartica.wordpress.com/2012/12/19/gillian-flynn-gone-girl/
http://www.guardian.co.uk/books/2012/may/20/gillian-flynn-gone-girl-review
Komentarji
Objavite komentar