Konteksti

The Leopard   ( Jo Nesbø) My rating: 5 of 5 stars Nesbo je po vseh svojih napisanih romanih zopet dokazal, da obvlada svoj posel. Leopard je verjetno njegov najbolj temačen in brutalen roman, vendar slednje servira v ravno prav odmerjenih obrokih, da človeka ne mine. Vedno bom občudoval ljudi, ki zmorejo takšno upodobitveno moč, da iz ničesa oz. zgolj iz tega, kar jim dogaja v glavi, spišejo tako zapleteno zgodbo, ne pozabijo na občasno motečo pretirano psihološko profiliranje svojih junakov in uspejo do konca držati napetost. Tule je šlo še za nekoliko drugačen presežek: kljub temu, da se nahajaš v tistem delu zgodbe, kjer ti je že vse jasno ( Agatha Christie je ta moment hranila prav za konec), pravzaprav nastopi del zgodbe, ki je najbolj srhljiv od vsega do sedaj. Nesbo me je kljub temu, da sem ga že precej prebral, vendarle uspel presenetiti na kar nekaj koncih. In glede na uspeh, ki ga je doživel s Snowmanom in zategadelj pritisk, ki ga je verjetno doživljal, ko je za...

Običajno sem ljubezen do kriminalk skrbno negoval le v poletnem času. Preprosto zaradi neumnega prepričanja, da je takšno plažo potrebno brati le na plaži. Neumnost. Sčasoma, ko postaneš nekoliko starejši in odkriješ, da je čisto premalo časa za vse zanimive zadeve, ki priletijo k tebi, ti postane vseeno. In preprosto uživaš. Kriminalke spadajo v preprost užitek. Takšen, ki ga lahko konzumiram brez slabe vesti, da bom zaradi tega postal slabši človek, hkrati pa se zavedajoč, da bom tako zgodbo kot tudi vse ostalo relativno hitro pozabil. Ah, tako pač je. Vsekakor pa si Nesbø   zasluži nekaj besed, ker mi je že nekajkrat polepšal večere in zgodnja jutra pred službo. (vir slike: Wikimedia Commons , avtor: Hannibal ) Gre za izjemnega pisca suspenza, po štirih njegovih knjigah sem to vsekakor pripravljen zagovarjati. Redkokdaj mu peša ritem napetosti, ne trudi se vsega speljati v pojasnjevanje kake teorije zarote in zato ne zapade v težave vsakega, ki želi v eni knjigi rešiti pr...

vir slike: goga.si Obožujem dobre kriminalke. Takšne, ki jih v nekaj sedenjih požreš in uživaš v tem, kako se avtorjeva spretnost podajanja ravno pravšnjih informacij o poteku zgodbe in tega, da te večino časa drži točno na meji med tem, kaj bo izdal o protagonistih in kako močno te bo peljal v željo, da si želiš o vsem, kar se zgodi, vedeti čisto vse. Spretnosti gibanja na teh mejah je odlika, ki bo v mojih branjih žanrske literature premagala tudi uporabo kakega klišeja, ki se jim v tej dobi Sinnreichove konfigurabilne kulture toliko težje izognemo. In navdušujem se nad tem, da dobivamo res odlične izdelke tovrstne literature tudi v domačih logih. Medtem, ko me Pogodba Mojce Širok še čaka in Goloba po odličnem Jezeru z novim Tarasom Birso čakamo vsi, je kot nalašč prišlo Medsočje. Detektivski roman o dogajanju v zaselku Medsočje na skrajnem zahodu Slovenije, v katerem je napeto dogajanje postavljeno v strukturo slovenskega majhnega okraja. V njem prišlek rešuje težave, ker doma...