Konteksti

The Leopard   ( Jo Nesbø) My rating: 5 of 5 stars Nesbo je po vseh svojih napisanih romanih zopet dokazal, da obvlada svoj posel. Leopard je verjetno njegov najbolj temačen in brutalen roman, vendar slednje servira v ravno prav odmerjenih obrokih, da človeka ne mine. Vedno bom občudoval ljudi, ki zmorejo takšno upodobitveno moč, da iz ničesa oz. zgolj iz tega, kar jim dogaja v glavi, spišejo tako zapleteno zgodbo, ne pozabijo na občasno motečo pretirano psihološko profiliranje svojih junakov in uspejo do konca držati napetost. Tule je šlo še za nekoliko drugačen presežek: kljub temu, da se nahajaš v tistem delu zgodbe, kjer ti je že vse jasno ( Agatha Christie je ta moment hranila prav za konec), pravzaprav nastopi del zgodbe, ki je najbolj srhljiv od vsega do sedaj. Nesbo me je kljub temu, da sem ga že precej prebral, vendarle uspel presenetiti na kar nekaj koncih. In glede na uspeh, ki ga je doživel s Snowmanom in zategadelj pritisk, ki ga je verjetno doživljal, ko je zadevo

[Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah ] Pred menoj leži precej obširen zbornik z naslovom Knjižnice in družba: vloga, odgovornost in prihodnost knjižnic v dobi sprememb ( Libraries and society: sole, responsibility and future in an age of change, ed. by David Baler and Wendy Evans, Oxford, Cambridge, New Delhi: Chandos Publishing, 2011 ). Gre za enega bolj sodobnih poizkusov, ki želi kompedijsko, na enem mestu združiti razmišljanja in izsledke raziskav o nekaterih največjih problemih ter izzivih knjižnic sedanjosti . Knjiga je vsekakor v celoti, v nekaterih delih bolj, v drugih manj, dovolj provokativna in zanimiva, da je ne bi smeli zgrešiti. Zato nekaj stavkov. (vir slike: amazon.co.uk)  Ellen R. Tise že v predgovoru razvija trditev, da je prav knjižnica v sodobni družbi tista institucija, ki je najbolj reprezentativen del te rastoče in razvijajoče se družbe . In s tem se lahko strinjam. Še bolj zanimiva in nemara (pre)drzna je izjava, da so bile knji