26. julij 2010

Rekordi na področju knjižnic in knjižničarstva

[Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah]

Za namen predstavitve naslednje knjige si bomo spočetka izposodili vprašanje, ki ga je v recenziji (sicer prve izdaje) zastavil David Newton, sodelavec uredništva revije World Patent Information: Knjižnice in knjižničarji so običajno prikazani kot dolgočasni, kaj bi torej lahko pričakovali od knjige, ki jo je napisal knjižničar in govori o knjižnicah? To vprašanje je v pravem kontekstu in brez ciničnih podtonov lahko celo na mestu, a nanj bom odgovoril na koncu, kajti sledeča predstavitev bo svoja vodila vzela z drugega zornega kota kot običajno.

Gre za delo Godfreyja Oswalda (Oswald Godfrey je knjižničar, ki je delal na mnogih področjih, sedaj pa svojo kariero razširja tudi na področje pisateljevanja. Več informacij o avtorju je dostopnih na njegovi spletni strani: http://www.lwrw.info/bio.htm . Na tej domeni boste našli tudi druge zanimive informacije o obeh izdajah knjige Library World Records, vključno z različnimi uporabniškimi odzivi, fotografijami, blogom in drugim), Library World Records (Godfrey Oswald, Library World Records, second edition, McFarland & Company, Inc., Publishers, Jefferson, North Carolina and London, 2009), ki je nekakšna knjižničarska različica Guinnessove knjige rekordov. Kot taka je po eni strani suhoparna, ker ponuja dejstva; po drugi pa je izredno navdihujoče branje, namenjeno različnim skupinam bralcev. In te bomo prikazali najprej. Komu je torej namenjena?



vir slike http://www.lwrw.info

Tistim, ki poznajo kakega knjižničarja, pa ne vedo, kaj mu kupiti za darilo. Zagotavljam, da gre za knjigo, ki pride prav v marsikaterem trenutku in nikoli ni dolgočasna. Vsak knjižničar, ki svoje delo počne z užitkom, bo v njej našel zadostno mero zabave in strokovnih informacij, s katerimi si bo močno razširil spekter splošne razgledanosti in kulturnega prereza sveta.

Tistim, ki so navdušeni nad rekordi. Ti so najbolj splošna in nezahtevna publika v našem primeru, kajti knjiga je nabito polna s takšnimi in drugačnimi presežniki skozi vseh 300 strani knjige, na katerih se ponuja kar 382 različnih rubrik.

Tistim, ki poznajo kakega knjižnega molja, pa ne vedo, kaj mu kupiti za darilo. Celo poglavje je posvečeno svetovnim rekordom v zvezi s knjigami, serijskimi publikacijami in knjigarnami. Razkrije nam podatke o prvih knjigah, največjih knjigah,najtežjih knjigah in najmanjših knjigah. Prav tako tudi nekaj o najpopularnejših delih.

Tistim, ki iščejo uporabno referenčno orodje. Delo namreč ponuja kopico podatkov in z lociranjem nekaterih od teh bi imel nemara težave že kak izkušen knjižničar. Katera knjižnica ima največjo zbirko natisnjenih Shakespearovih del na svetu? - Folger Shakespeare Library ima v zbirki več kot 300 000 takšnih del. Več informacij na spletni stranihttp://www.folger.edu/. Ali kdaj so v Aziji vzpostavili prvi OPAC? - To je bilo leta 1985, ko so OPAC namestili v Nacionalni knjižnici Japonske v Tokiu.

Tistim, ki radi iščejo napake. Zaradi tega, ker jih bodo tudi našli. Seveda jim veselja ne bomo vzeli in jim napak(e) ne bomo izdali. Na žalost je s tovrstnimi deli problem ravno ta, da postanejo mnogo manj verodostojni s trenutkom, ko v njih najdemo prvo napako. Zaradi tega mogoče nekaj previdnosti ne bo odveč.

Tistim, ki radi potujejo. In iščejo poti s kulturno bogatim okoljem. Ti bodo v knjigi dobil cel kup namigov, kam iti in to praktično ne glede na to, na kateri konec sveta se odpravljajo. Po svetu se namreč v zvezi s knjižnicami in knjigami skriva veliko največjih, najstarejših, najbogatejših, najlepših ipd.

Tistim, ki jih ni pomirila prva izdaja, ker v njej niso bili podatki uravnoteženo predstavljeni za cel svet. Takšne pritožbe je v recenzijah prve izdaje lahko avtor bral na svoji spletni strani - Glej stran http://www.lwrw.info/review.htm. Predvsem je šlo za kriterije glede najlepših knjižnic na svetu.

Tistim, ki ne iščejo le dejstev, temveč tudi razmišljanja. Mnoge faktične podatke v knjigi namreč spremljajo dodatna besedila, s katerimi avtor želi razširiti tematiko, ponuditi dodatne razlage in/ali priskrbeti še katere od zanimivih informacij.

In če bi skušali iti nekoliko bolj podrobno v samo vsebino, se nam razkrije marsikaj. V okviru podatkov o največjih univerzitetnih knjižnicah na Kitajskem izvemo, da je v Univerzitetni knjižnici v Pekingu delal tudi Mao Tse-tung; pa na primer tudi to, da je bolonjska knjižnica šele peta na lestvici najstarejših (univerzitetnih) na svetu. Prav tako je zanimiv tudi podatek, da drugi največji letni proračun kake knjižnice znaša 462 milijonov $ (Letni proračun ameriške Kongresne knjižnice). Osebno pa sem se najbolj zabaval ob podatkih, ki označujejo najbolj nenavadne dogodke, ki se lahko dogodijo v knjižnici. Med temi primeri najdemo zgodbo, kako so pred desetimi leti knjižničarji v Firencah pri popravilu polic odkrili del posmrtnih ostankov Danteja.

Zbirka najrazličnejših ekstremnih podatkov v zvezi s knjigami, knjižnicami, gradivom in drugim je za lažje pregledovanje organizirana v devet tematskih sklopov: rekordi v zvezi z nacionalnimi knjižnicami, splošnimi in privatnimi (neodvisnimi) knjižnicami, univerzitetnimi, specialnimi knjižnicami in arhivi; sklop raznovrstnih knjižničnih rekordov, obsežen sklop rekordov v zvezi s knjigami, serijskimi publikacijami in knjigarnami, za knjižnice kot stavbe, za knjižnične kataloge, podatkovne baze in knjižnično tehnologijo; in za organizacije na področju knjižnične in informacijske znanosti. Na koncu sledi pregled bibliografije in obsežen indeks, ki iskanje po knjigi napravi zelo enostavno.

Čeprav Library World Records ne bo tako pogosto krožila v knjižnicah med uporabniki, jo bodo knjižničarji verjetno z veseljem vzeli v roke in po nekaj prelistanih straneh si jo bodo tudi izposodili za daljši čas. Vsakemu knjižničarju bo vsebina pomagala, da bo lažje umestil svojo knjižnico in svoj poklic v širši kontekst zgodovine in kulturnega razvoja. In čeprav ne ponuja kakih velikih rešitev za sodobne knjižničarske probleme, ima mnogo drugih kvalitet, ki delujejo sveže, kratkočasno in poučno. V odgovor g.Newtonu pa lahko zapišem le to, da je knjiga spisana zelo splošno, ima nekaj napak, poleg tega ji ne bi škodilo, če bi bila opremljena s kakimi barvnimi prilogami. Dolgočasna pa preprosto ni. Priporočam!
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...