20. januar 2011

Veselje in sreča ob uporabi spletnih katalogov knjižnic po Evropi

Danes sem imel neznansko srečo, da sem lahko po nekaj časa zopet uporabljal pestre spletne kataloge večinoma nacionalnih knjižnic v Evropskem prostoru. Če lahko tudi Rusijo štejemo sem. Šlo je za to, da se dobil relativno preprosto vprašanje, ki se je nanašalo na iskanje prevodov in izdaj nekega klasičnega ameriškega avtorja iz prejšnjega stoletja. Omejitve so bile le avtorjevo ime in da je prevod iz 2007 ali mlajši. Zelo enostavno pač. Glede na to, da smo že nekaj časa izven dobe kataložnih listkov in da se avtomatično zapise nacionalnih bibliografij ali popise zalog nacionalnih (tudi večine drugih glavnih knjižnic) izdeluje računalniško in so tako dostopni na t.i.OPACih. Že res, ampak, veselje ob tem spoznanju takoj zbledi, ko ugotoviš, da se je potrebno pri določenih državah pošteno namučiti, ker so njihovi uporabniški vmesniki jezikovno prilagojeni zgolj in samo njihovem nacionalnem jeziku.

Vem, lahko bi si v marsičem pomagal z združevalnimi iskalniki, kakšen je TEL, vendarle pa sem ugotovil, da slednji občasno ne deluje ravno brez težav in zato se v resnici raje - tudi zaradi občutka točnosti - obrnem na spletne možnosti ki jih imajo nacionalke na voljo.

Pomagam si lahko z različnimi spletnimi mesti, ki jih lahko kot portale uporabljam za dostop do spletnih strani nacionalnih knjižnic. Eno takšnih je www.nationallibraries.org. Na sporedu sem imel Češko, Slovaško, Poljsko, Madžarsko, Rusijo in Hrvaško. Z lahkoto sem podatke našel za Češko, Poljsko, Hrvaško (čeprav je pri njih prisoten problem neenotnosti knjižnic, npr. lahko si ogledate, koliko različnih skupnih/vzajemnih katalogov premorejo - na strani Inštituta Ruđer Bošković); malce več težav sem imel s Slovaško in Madžarsko, a absolutna zmagovalka je še vedno Rusija.

In on neuspešnih poizkusih v njihovem opacu nisem pridobil želje po znanju ruskega jezika. Bolj sem presenečen nad nedostopnostjo, ki si jo s svojim katalogom ustvarjajo. A sem v končni fazi uspel. In dobil potrditev, da se ne gre zanašati na OCLCjev WorldCat, čeprav je večkrat zelo zelo uporaben. Število prevodov, ki sem jih našel zavedenih na WorldCatu v okviru zgoraj omenjenih pogojev, je bilo 1. Natanko en sam prevod je naveden. V ruskem katalogu, kjer sem sicer za podatek porabil skoraj pol ure, sem jih našel 11 (enajst).

Za hec sem preizkusil tudi Google Book Search, ki pa žal (še) ni dovolj natančen za sistematične poizvedbe.
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...