Preskoči na glavno vsebino

O konceptih, ne le besedah

[Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah]

Tokrat se v svojem povabilu k branju z veseljem vračam k založbi Chandos, ki s svojo serijo Chandos Information Professional Series zagotovo predstavlja enega od vrhuncev sodobne strokovne bibliotekarsko-informacijske literature. Pred seboj imam leta 2008 izdano delo avtoric Brandy E. King in Kathy Reinold, ki bi v ohlapnem prevodu nosilo naslov Najti pojem, ne le besedo (King, Brandy E. and Reinold, Kathy: Finding the concept, not just the word: a librarian's guide to ontologies and semantics, Oxford, England: Chandos Publishing, 2008). V spodnjih vrsticah na kratko predstavljam osnovne poteze dela in teme.

Knjiga je rezultat nekajletnega avtoričinega dela pri Centre of Media and Child Health in v osnovi prikazuje možnosti in implikacije, ki jih ima lahko prihodnost iskanja informacij v računalniških poizvedovalnih sistemih. Pri tem ne gre zgolj za prihodnost kot generičen pojem, temveč povsem za konkretno, t.i. vlogo semantike v poizvedovanjih. Gre torej za proces, ki bi mu uspelo absolvirati od navezanosti na zgolj preučevanje sintakse in različnih kombinacij vtipkanih znakov, ki tvorijo poizvedbo. Ali drugače – gre za to, ali in kako lahko računalniški poizvedovalni sistem naše poizvedbe dojame drugače kot serijo oz. zaporedje znakov, torej kot nekaj, kar ima pomen in kontekst.

Na vsak način gre tukaj za vsebine, ki močno spreminjajo teorijo in prakso iskalnega procesa in vse skupaj je še toliko bolj zanimivo za profesionalno angažirane informatorje in referenčne knjižničarje, ki z informacijskim opismenjevanjem in drugovrstno podporo učnemu procesu z uporabniki delijo informacijski vsakdan. Vse to je avtorica v knjigi lepo obrazložila.

Kakšna je torej osnova? Knjižničarji so znotraj svojih zadolžitev v odnosu do razrešitve uporabnikove informacijske potrebe poleg vsega ostalega za svoj uspeh predvsem dolžni postaviti to potrebo v odnos do širših kategorij vsebinske in formalne narave. To ne pomeni nič drugega kot dati kontekst formulacijam (te) informacijske potrebe. In to je osnova semantike, o kakršni je tu govor. Knjižničar je pogosto v vlogi prevajalca, ki preoblikuje informacijsko potrebo uporabnika v iskalno strategijo, ki bo vrnila rezultate. Kaj če bi to lahko storil iskalni mehanizem sam? Oziroma, kaj če bi iskalniki razumeli koncepte/kontekste v vprašanju, ki bi ga uporabnik vnesel v svoji naravni govorici, namesto da zgolj pregledujejo/primerjajo iskalne termine s svojim indeksom. Uporaba ontologij in semantičnih tehnologij to omogoča.

Delo je razdeljeno na tri glavne razdelke, v katerih se na 200 straneh razteza splošni pregled ontološkega in semantičnega spleta, zgodovina ontologij in njihove podobnosti/razlike do drugih struktur – slovarji, tezavri in taksonomije; prikaz razvoja ontologije od spodaj navzgor, kupčkanje pojmov in strukturiranje slednjih v kategorije ter dodajanje povezav. Prikazan je tudi podroben princip delovanja semantičnih tehnologij in postopek kako iskalnik vnos iskalne zahteve v naravni govorici pretvori v strojno razumljiv jezik. To teorijo podpirajo štiri študije primerov, kako semantična tehnologija rešuje probleme v različnih industrijah. Na koncu sledijo vprašanja o izzivih za prihodnost in bodoči vlogi knjižničarjev. Tako imamo – tudi z bogatim naborom literature, urejenim stvarnim kazalom, naborom priloženih povezav in izjemno berljivo razlago osnovnih konceptov – pred sabo zopet izvrstno čtivo, ki prihaja v pravem trenutku in ga z veseljem priporočam v branje.

Branje bo dobrodošlo za vse, ki se ukvarjate z različnimi vidiki izgradnje podatkovnih baz in iskanjem informacij. Še posebno za tiste, ki vas zanima prihodnost. Kar največjemu številu bi priporočil branje prvega dela, kjer avtorica govori o razumevanju ontologij. Strojno dojemanje simbolov in znakov je seveda drugačno kot človekovo. Že Ferdinand Saussure (Saussure, Ferdinand: Predavanja iz splošnega jezikoslovja, Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 1997) je v prejšnjem stoletju natančno razdelal teorijsko ogrodje znakov v najbolj temeljni strukturi. In v njegovem osmišljanju vidimo, da je v samo osnovno strukturo znaka postavil njegovo relacijo do svoje okolice. Gre za tako imenovano negativno strukturo znaka, po kateri je znak natanko tisto, kar ni njegova okolica. In bistvena je povezava, ki je vpisana v samo strukturo nekega znaka. Tega torej samega na sebi ni. Bistvena je relacija. In preučevanje relacij, ne le znakov na sebi, je tisto, pri čemer gre za semantiko. In v osrčju semantike so ontologije. Prav ontologije omogočajo tako hierarhične in sinonimne strukture razmerij med pojmi kot tudi neštevna povezovanja med njimi. In zaokroženost teh relacij se strne v pojem.

Pri tem je pomembno, da vemo, da gre za bistveno nadgradnjo vseh do sedaj uporabljenih iskalnih orodij, kot so slovarji, tezavri, taksonomije… Ti ne ponujajo hkrati opredelitev, razmerij in klasifikacij v istem trenutku. To je naloga ontologij. Le-te namreč omogočajo povezovanje konceptov na različnih nivojih. V tem smislu gre torej za premik na vsebinski ravni, ki napravlja močne spremembe v življenju iskalcev informacij.

Stanje v spletu je še vedno precej kaotično. In kot v svoji knjigi Iskanje poudarja John Battelle (Battelle, John: Iskanje: kako so Google in njegovi tekmeci na novo napisali pravila posla in preoblikovali našo kulturo, Ljubljana : Pasadena, 2010), se prava spletna vojna v odvija v tekmi za učinkovito serviranje relevantnih podatkov. In pri tem v nobeni fazi ne gre brez konkretnih izzivov, ki jih ob koncu predstavlja tudi avtorica naše knjige. Popolnoma na mestu je tudi vprašanje, kakšna bo v resnici vloga knjižničarja, če bodo ontologije in semantična iskanja omogočale uporabo naravne govorice v poizvedovalnih sistemih? Knjižničarji kot posredniki med znanjem in uporabnikovo potrebo v tem kontekstu v resnici izostanejo. Ali pač ne. Pri izgradnji in vzdrževanju teh ontologij bo potrebna izjemna natančnost, poznavanje podatkov in uporabnikovih iskalno-vedenjskih navad. Zapletlo se bo v prvi vrsti pri standardizaciji oznak v ontologijah. A vseeno, v smislu zgoraj zapisanega avtorica dokaj brez zadržkov agitira k aktivni vključenosti knjižničarjev v prihajajočo prisotnost spletne semantike.

In čeprav vse kaže na (ponovno prihajajoč?) razkorak med uporabniki, ki so s pomočjo folksonomij in vključenostjo v izgradnjo spletnega znanja že močno vajeni te svoje vpletenosti in med izdelovalci ontologij, ki (kot kaže) bodo morali delovati zaprto, natančno in strokovno, gre tu vseeno za novo poglavje v informacijski družbi. Ne glede na to, kdaj dejansko pride. A (tudi) zaradi objave te knjige nimamo več izgovora, da so nas spremembe ujele nepripravljene.

V preizkus in izobraževanje avtorica predlaga naslednja spletna orodja:

Cognition: http://www.cognition.com/
EasyAsk: http://easyask.com/
Lexalytics: http://www.lexalytics.com/
Linguamatics: http://www.linguamatics.com/
TextPresso: http://www.textpresso.org/

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preživetje: v gozdu in zunaj gozda

vir slike: miszalozba.com Preživetje, ki ga naslavlja Igor Karlovšek v svojem novem romanu, se lahko bere na različne načine. Vsaj dva sta takšna, ki ju je uspešno ujel med platnice in v razumevanju napetosti med njima je trik kvalitete njegovega pisanja, ki mu je potrebno ob bok postaviti tudi zelo smelo ukvarjanje z detajli in suspenz, ki bi ga zavidali tudi marsikateri drugi pisatelji. A o vsem tem kasneje. Tule se zdi, da je slovenska izvirna mladinska proza dobila še en odličen roman. Preživetje pripoveduje o odraščanju najstnika, ki se trudi dokazati očetu in sošolcem , seveda tudi samemu sebi. In avtor v svojem pripovednem loku pozornost usmeri na motive mladih športnikov, zahtevnih očetov, nepredvidljivih razmer v šoli in odločnega, razumnega mladostnika, ki se odloči, da bo potegnil črto pod preteklost, da bo zaživel neobremenjeno prihodnost. Preživetje je tudi fizično preživetje, pustolovska in akcijska zgodba, ki se uspešno izogne pastem banalnosti, a bolj kot junaka z

Krive so zvezde: branje, ki se mora zgoditi

Verjetno nikdar ne bom pozabil tistega večera. Kot tudi ne tistih nekaj dni, ki so sledili. Bilo je poletje, nekaj let nazaj, ko sva si privoščila ogled filma pod zvezdami. Na Ljubljanskem gradu. Po ogledu je nastopila tišina. Ni bilo prijetnega čebljanja ob spustu z gradu. Tiha sva bila midva, tihi so bili ostali. Svoje je naredila spokojnost noči, a običajno je tudi ta nemočna, ko si je treba kaj povedati. Tu je bilo potrebno molčati. Ko se besede dotikajo neke teme, se od nje odbijajo. In delček nje odnesejo nazaj, ga izgubijo in se vrnejo k njej po novega. To je refleksija. Tiste noči sem misli Nič. Besede so skušale odboj Niča. In se vračale nazaj prazne. Evforija, ki je ob tem nastajala, ni bila nedolžna. Puščala je sled tesnobe, neizrekljive lepote in ponižnosti. In to je edinole, kar sem, sva in smo dojeli tistega večera. Nekatere izkušnje so tako silovite. Tistega večera sva si ogledala Iñárritujev film Biutiful . Javier Bardem je odigral carsko. S takšno silovitostjo zadane

Solze so za luzerje in branje mladinskega čtiva

Mladinska čtiva so čtiva, ki naj bi bila primerna, ustrezna ali kaj podobnega, mladini. Mladim bralcem. To pomeni, da naj bi mlade nagovarjala z stilom, tematiko in problematiko. Predvsem slednje je največkrat nepriljubljena zabava, saj se v resnici nihče ne želi preveč pogovarjati o težkih temah in siliti mladino, ki – čeprav so to verjetno stereotipi – stremi k zabavnejšemu preživljanju prostega časa, da bi se spraševala o problemih resnega sveta. Hkrati pa ima mladinska književnost tudi pomembno nalogo, da ohrani bralce. Zakaj ohrani? Zdi se mi, da je ravno najstniško obdobje tisto, ki pokosi največ bralcev kot takih. V otroštvu s(m)o starši precej zainteresirani za to, da naši malčki brskajo, listajo, se učijo brati, jim beremo tudi sami in smo navdušeni, ko sami prvič, brez zunanjih vzpodbud pokažejo zanimanje za knjige. Kasneje se malo zalomi, verjetno zaradi marsičesa. In, če se dobro spomnim mojih najstniških let, se je kmalu dobro videlo, kdo je v knjigah prepoznal sopotnice i

Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom: iz rezke in nazaj

vir slike: emka.si Povsem nezateženo napisan mladinski žanr, ki se mu uspe izogniti občutku, da bi te že na prvi vtis rad nečesa naučil. To bi lahko na kratko napisal o Absolutno resničnem dnevniku Indijanca s polovičnim delovnim časom . A tako kot se za dolg naslov, pa tudi za fino branje spodobi, je prav, da grem nekaj dlje. Knjiga Shermana Alexieja je pred meseci izšla v zbirki Odisej in je prijetna kombinacija branja o odraščajočem najstniku, ki ima težave s tem, da v svojo okolico umesti samega sebe, svoj odnos do prijateljev, zaljubljenosti, svoje želje po umetniškem ustvarjanju in navezanost na družino. In odnosom do rezervata . Junior je Indijanec, ki je doma v rezervatu Spokane, a njegov pogled seže dlje od priklenjenosti na preteklost in segregacijsko določenost, ki mu jo odreja družba . Protagonist Absolutno resničnega dnevnika je mladi Junior. Pardon, Arnold. Gre za povsem običajnega Indijanca, ki je doma v rezki, kot jo kliče. V indijanskem rezervatu Spokane, kjer s

Kdo si, Aljaska?: o vprašanjih in odgovorih

Aljaska ni dežela, Aljaska je dekle. Lahko bi bila povsem običajna, pa ni. V tistem trenutku, ko je bilo potrebno, se je prikazala na pravem mestu ob pravem času. In to je bilo povsem dovolj za Bajsa, Milesa Halterja, prišleka na novo šolo. Miles je od trenutka, ko je zagledal Aljasko, človek, ki ni več potreboval spominov, ker je razmišljal le o njej. Vse, kar je, vse, o čemer razmišlja, je usmerjeno k Aljaski. In hudo je to, da so to bolj ali manj vprašanja. Aljaska je polna ugank in vse, česar se loti, deluje, kot bi imelo nek pečat skrivnosti. Aljaska je nekaj posebnega. In Miles Hater je začaran od te posebnosti. Nemara je sama velika skrivnost, ki nosi njeno ime. In verjetno bi sedaj vse skupaj lahko šlo po poti povsem običajne, mogoče tudi žalostne zgodbe o neuresničeni ljubezni, v kateri ona ljubi drugega, on pa druge od nje sploh ne vidi. A zgodi se katastrofa. Največjih razsežnosti, ki si jo v tistem trenutku lahko zamislimo. In nato sledi nič. Miles, skupaj z ostalimi, brez